Popravljena različica dokumenta »Narkotične in psihotropne droge: Zagotavljanje uravnoteženih nacionalnih politik na področju nadzorovanih snovi: Smernice za vrednotenje«, Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva, 2000 (WHO/EDM/QSM/2000.4). Dokument »Zagotavljanje uravnoteženih nacionalnih politik na področju nadzorovanih snovi: Smerniceza razpoložljivost in dostopnost nadzorovanih zdravil zdravil« daje napotke za politike in zakonodajo v zvezi z razpoložljivostjo, dostopnostjo, cenovno dosegljivostjo in nadzorom zdravil, izdelanih iz snovi, za katere veljajo mednarodne konvencije o nadzoru zdravil (v nadaljevanju: »nadzorovanih zdravil«). Obsegajo »vsa nadzorovana zdravila«, s posebnim poudarkom na esencialnih zdravilih. Nadzorovana zdravila imajo pomembno vlogo na več področjih medicine, vključno z zdravljenjem bolečine, zdravljenjem odvisnosti od opioidov, urgentnim porodništvom, psihiatrijo in nevrologijo.

Razpoložljivost, dostopnost in cenovna dosegljivost nadzorovanih zdravil so za vse države pomembna vprašanja, za večino so tudi problematična. Svetovna zdravstvena organizacija vzpodbuja vlade, civilno prebivalstvo in druge zainteresirane posameznike, da si v zvezi s temi zdravili prizadevajo za politike, ki bodo čim več prispevale k javnemu zdravju. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije je izid za javno zdravje najboljši (ali »uravnotežen«) tedaj, ko je doseženo najugodnejše razmerje med največjim možnim povečanjem dostopnosti zdravil za razumno uporabo v medicini na eni strani in zmanjšanjem zlorabe snovi na drugi. Nosilci politik, akademiki, civilna družba in drugi posamezniki, ki poklicno ali interesno delujejo na področju nadzora zdravil ali javnega zdravja, lahko te smernice uporabljajo z namenom zagotavljanja večje uporabnosti nadzorovanih zdravil.

Vse države imajo glede teh zdravil dvojno obveznost, ki izhaja iz zakonodaje, političnih podlag, javnega zdravja in etičnih temeljev. Dvojna obveznost pomeni, da je treba poskrbeti, da so te snovi na razpolago v zdravstvene namene, obenem pa varovati prebivalstvo pred zlorabo in odvisnostjo. Države bi si morale prizadevati za politiko, ki je usmerjena k doseganju obeh ciljev; z drugimi besedami, za »uravnoteženo politiko«.

Osnovno pravno podlago za to obveznost najdemo v mednarodnih konvencijah o nadzoru nad drogami. Pravna načela, ki podpirajo odgovornost države pri zagotavljanju dostopnosti zdravil v zdravstvene namene, so izražena tudi v več pravnih instrumentih, ki podrobneje obravnavajo mednarodno pravico do zdravja. Politične podlage za to so vsebovane v več »razvojnih ciljih tisočletja«, ki jih ni mogoče uresničevati brez nadzorovanih zdravil. Z vidika javnega zdravja so njihove koristi za družbo številne, od zmanjšanja stroškov do zmanjševanja prenosa nalezljivih bolezni. Vlade imajo seveda tudi moralno dolžnost, da preprečujejo trpljenje in umiranje, če je to kakorkoli možno.